Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica o dostojnem delu, skupnem dobrem in okolju s študenti

Datum: 29. julij 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico s študenti na temo hitre mode kot konkretnega primera povezave med potrošnjo, globalnimi dobavnimi verigami, delavskimi pravicami in okoljskimi vprašanji. Aktivnost je bila zasnovana tako, da so udeleženci skozi izdelek, s katerim se srečujejo v vsakdanjem življenju, raziskovali širše družbene, ekonomske in okoljske procese.

Udeleženci so skozi primer vsakdanjih oblačil analizirali pot izdelka od proizvodnje do prodaje ter razmišljali o tem, kdo sodeluje v posameznih fazah proizvodnje in distribucije, kakšni so interesi različnih akterjev ter kakšen je položaj delavcev znotraj globalnih dobavnih verig.

V nadaljevanju so udeleženci delali v manjših skupinah. Vsaka skupina je obravnavala konkreten problem, povezan z delom v globalnih dobavnih verigah, ter analizirala položaj in interese različnih akterjev – delavcev, lastnikov tovarn, velikih blagovnih znamk, trgovcev in potrošnikov. Pri tem so posebno pozornost namenili vprašanju, kako so med različnimi akterji porazdeljeni moč, odgovornost in možnosti vplivanja na delovne pogoje.

Sledila je skupna refleksija, v kateri so skupine predstavile svoje ugotovitve in jih primerjale med seboj. Razprava se je osredotočila na vprašanje individualne in kolektivne odgovornosti, pomen sindikalnega organiziranja ter vlogo podjetij in javnih institucij pri zagotavljanju dostojnega dela.

Delavnica je udeležencem omogočila, da so vprašanje vsakdanje potrošnje povezali s širšimi vprašanji globalnih neenakosti, delavskih pravic, ekonomskih interesov, okoljske odgovornosti in možnosti za kolektivno delovanje.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. študentom približati delovanje globalnih dobavnih verig skozi konkreten primer hitre mode,
2. poglobiti razumevanje položaja delavcev v tekstilni industriji in globalnih proizvodnih procesih,
3. raziskati povezave med potrošnjo, proizvodnjo, delovnimi pogoji in okoljskimi vprašanji,
4. razvijati razumevanje različnih interesov in razmerij moči med akterji v dobavni verigi,
5. spodbuditi kritičen razmislek o individualni in kolektivni odgovornosti,
6. poglobiti razumevanje pomena sindikalnega in kolektivnega organiziranja pri izboljševanju delovnih pogojev,
7. spodbuditi razmislek o odgovornosti podjetij in javnih institucij pri zagotavljanju dostojnega dela,
8. razvijati solidarnost z delavci, ki delajo v negotovih in neenakih delovnih razmerah.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je temeljila na aktivnem sodelovanju študentov ter kombinaciji skupne razprave, analize konkretnih primerov in dela v manjših skupinah.

a) Hitra moda kot izhodišče za razumevanje globalnih procesov

V uvodnem delu smo izhajali iz oblačil kot izdelkov, s katerimi se udeleženci srečujejo vsak dan. Skupaj smo razmišljali o poti posameznega izdelka od proizvodnje do prodaje ter o številnih ljudeh in podjetjih, ki sodelujejo v tem procesu.

Na ta način smo vsakdanjo potrošnjo povezali s širšimi vprašanji globalne proizvodnje, ekonomskih odnosov, delavskih pravic in okoljske odgovornosti.

b) Globalne dobavne verige in položaj delavcev

V nadaljevanju smo analizirali osnovno strukturo globalnih dobavnih verig. Udeleženci so razmišljali o različnih fazah proizvodnje in distribucije ter o položaju delavcev znotraj teh procesov.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kdo sprejema ključne odločitve, kdo ima največ možnosti vplivanja na pogoje proizvodnje ter kako se ekonomska moč razlikuje med posameznimi akterji v dobavni verigi.

c) Skupinsko delo in analiza različnih akterjev

Udeleženci so se razdelili v manjše skupine, ki so obravnavale konkretne probleme, povezane z delom v globalnih dobavnih verigah.

Skupine so analizirale položaj in interese delavcev, lastnikov tovarn, velikih blagovnih znamk, trgovcev in potrošnikov. Razmišljale so o tem, kakšne možnosti ima posamezni akter za vplivanje na delovne pogoje ter kako so znotraj dobavne verige porazdeljeni moč, odgovornost in ekonomski interesi.

d) Individualna in kolektivna odgovornost

Pomemben del razprave je bil namenjen vprašanju odgovornosti. Udeleženci so razmišljali o tem, koliko lahko na razmere vplivajo posamezni potrošniki in delavci ter kje so meje individualnega delovanja.

Razprava se je nato usmerila k kolektivnim in sistemskim možnostim spreminjanja razmer, vključno z organiziranjem delavcev, odgovornostjo podjetij in vlogo javnih institucij.

e) Sindikalno in kolektivno organiziranje

Posebno pozornost smo namenili položaju posameznega delavca znotraj globalnih ekonomskih odnosov. Udeleženci so razpravljali o tem, zakaj posameznik pogosto težko vpliva na svoje delovne pogoje ter kako se njegov položaj lahko spremeni, ko se delavci povežejo in organizirajo.

Na tej podlagi smo obravnavali pomen sindikalnega organiziranja, solidarnosti in kolektivnega zastopanja skupnih interesov.

f) Skupna refleksija

V zaključnem delu so skupine predstavile svoje ugotovitve ter primerjale različne perspektive in predlagane rešitve.

Skupna refleksija je pokazala, da problema delovnih pogojev v globalnih dobavnih verigah ni mogoče razumeti zgolj kot vprašanje odločitev posameznih delavcev ali potrošnikov. Udeleženci so prepoznavali pomen širših ekonomskih odnosov, razmerij moči, kolektivnega organiziranja ter odgovornosti podjetij in institucij.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje globalnih dobavnih verig, položaja delavcev v tekstilni industriji, uporabnost skupinskega dela, pomen kolektivnega organiziranja in relevantnost obravnavanih tem.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje globalnih dobavnih verig: 4,6 / 5,
2. razumevanje položaja delavcev: 4,6 / 5,
3. uporabnost skupinskega dela: 4,2 / 5,
4. razumevanje pomena kolektivnega organiziranja: 4,5 / 5,
5. relevantnost obravnavanih tem: 4,8 / 5.

V skupinskih refleksijah je posebej izstopalo vprašanje neenake porazdelitve moči in odgovornosti znotraj globalnih dobavnih verig. Udeleženci so prepoznali, da različni akterji nimajo enakih možnosti vplivanja na pogoje proizvodnje in dela.

Posebej so poudarili, da posamezni delavec težko vpliva na svoje delovne pogoje brez podpore sodelavcev in organiziranega delovanja. To je predstavljalo pomembno izhodišče za razpravo o sindikalnem organiziranju, solidarnosti in kolektivnem zastopanju interesov.

Visoka povprečna ocena relevantnosti obravnavanih tem (4,8 / 5) kaže, da so udeleženci vprašanja globalnih dobavnih verig, delavskih pravic in hitre mode prepoznali kot neposredno povezana s sodobnimi družbenimi in delovnimi razmerami.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju delovanja globalnih dobavnih verig,
2. poglobljenemu razumevanju položaja delavcev v tekstilni industriji,
3. boljšemu prepoznavanju interesov in razmerij moči med različnimi akterji,
4. razumevanju omejitev individualnega delovanja in pomena kolektivnih rešitev,
5. poglobljenemu razumevanju pomena sindikalnega organiziranja,
6. povezovanju vsakdanje potrošnje z vprašanji dostojnega dela, globalnih neenakosti in okoljske odgovornosti.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je študentom omogočila, da so skozi konkreten in vsakdanji primer hitre mode raziskovali povezave med dostojnim delom, ekonomskimi odnosi, potrošnjo, skupnim dobrim in okoljskimi vprašanji.

Na področju znanja so udeleženci pridobili oziroma poglobili:

1. razumevanje delovanja globalnih dobavnih verig,
2. poznavanje problematike delovnih pogojev v tekstilni industriji,
3. razumevanje razmerij moči med delavci, podjetji in potrošniki,
4. razumevanje povezav med potrošnjo, proizvodnjo in delovnimi pogoji,
5. razumevanje pomena sindikalnega in kolektivnega organiziranja.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost prepoznavanja interesov in položaja različnih akterjev,
2. sposobnost analiziranja razmerij moči znotraj globalnih dobavnih verig,
3. sodelovanje in oblikovanje skupnih ugotovitev v manjši skupini,
4. argumentirano sodelovanje v skupinski refleksiji in razpravi,
5. sposobnost povezovanja vsakdanjih potrošniških praks s širšimi družbenimi in ekonomskimi procesi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji občutljivosti za neenake delovne pogoje,
2. krepitvi solidarnosti z delavci v negotovih delovnih razmerah,
3. večji pripravljenosti za skupinsko iskanje rešitev,
4. večjemu zavedanju pomena kolektivnega delovanja,
5. razvoju kritičnega odnosa do neenake porazdelitve moči in odgovornosti v globalnih ekonomskih odnosih.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje. S konkretnim primerom hitre mode so udeleženci povezali vsakdanje življenjske in potrošniške prakse z globalnimi ekonomskimi procesi, delavskimi pravicami in okoljskimi vprašanji ter razvijali razumevanje, da zagotavljanje dostojnega dela in skupnega dobrega zahteva tudi kolektivne in sistemske rešitve.